Haiti
}} {| class="wikitable" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left:0.5em;" width="300px" |----- | style="background:#efefef;" align="center" colspan="2" |Haiti'''République d'Haïti''' {| border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" |----- | align="center" width="140px" | 125px|Zastava Haitija | align="center" width="140px" | 100px|Grb Haitija |} |----- | align="center" colspan=2 style="border-bottom:3px solid gray;" | Nacionalno geslo: ''L'Union Fait La Force'' (francosko »Zveza napravi moč«) |----- | align="center" colspan=2 | 250px|Umestitev Haitija v Karibih |----- !Uradna jezika | francoščina, haitijska kreolščina |----- !Glavno mesto |Port-au-Prince |----- !Predsednik |Claude Joseph |----- !Predsednik vlade |Ariel Henry |----- !Površina
- Skupno
- % voda | 143. na svetu
27.750 km²
0,7 % |----- !Prebivalstvo
- Skupno (leto)
- Gostota | 92. na svetu
7,5 milijonov (julij 2003)
271/km² |----- !BDP
- Skupno (leto)
- BDP/prebivalca |
$10,6 milijard (2002)
1.400 USD |----- !Valuta | gourde (HTG) |----- !Časovni pas | UTC -5 (ni poletnega časa) |----- !Neodvisnost
- Razglašena
- Priznana | (od Francije)
1. januar 1804
1825 (Francija), 1863 (ZDA) |----- !Državna himna |''La Dessalinienne'' |----- !Vrhnja internetna domena | .ht |----- !Nacionalna klicna koda | 509 |}
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko ''République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya'') prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos. Zavzema zahodne tri osmine otoka, ki si ga deli z Dominikansko republiko. Na njegovem jugozahodu leži majhen otok Navassa (Navasse), ki si ga lasti Haiti, a je sporno ozemlje pod zvezno upravo Združenih držav Amerike. Haiti vključuje več priobalnih otokov: največji satelitski otok Hispaniole je Gonâve v istoimenskem, osrednjem zalivu (''Golfe de la Gonâve''), ki je umeščen med dva največja polotoka Hispaniole, ob južnem od njiju sta v njem še dva manjša otočka (''Kajemiti''; ''Les Cayemites'') in ob jugozahodni obali največjega polotoka Île à Vache (Kravji otok). Otok Tortuga (''Île de la Tortue'') leži ob severni obali Haitija.
Haiti zavzema površino 27.750 km2 in je tretja največja država na Karibih z ocenjeno populacijo 11,4 milijona prebivalcev, zaradi česar je od nedavnega (poleg Kube) najštevilčneje poseljena država na Karibih. Glavno mesto je Port-au-Prince.
Otok je prvotno naseljevalo avtohtono ljudstvo Taíno, ki izvira iz Južne Amerike. Prvi Evropejci so prispeli 5. decembra 1492 s prvo odpravo Krištofa Kolumba, ki je sprva verjel, da je našel Indijo ali Kitajsko. Kolumb je nato ustanovil prvo evropsko naselbino v Ameriki, La Navidad, na današnji severovzhodni obali Haitija. Otok je zahtevala Španija in ga poimenovala La Española, ki je bil del Španskega imperija do začetka 17. stoletja. Vendar pa so konkurenčne terjatve in poravnave s Francozi privedle do tega, da je bil zahodni del otoka leta 1697 odstopiljen Franciji, ki ga je kasneje preimenovala Saint-Domingue. Francoski kolonialisti so ustanovili donosne plantaže sladkornega trsa, katerega je obdelovalo ogromno sužnjev, pripeljanih iz Afrike. Na podlagi mednarodne trgovine je z njihovo pomočjo kolonija postala ena najbogatejših na svetu.
Sredi francoske revolucije (1789–1799) so sužnji in svobodni ljudje različnih polti sprožili haitska revolucijo (1791–1804), ki jo je vodil nekdanji suženj in prvi temnopolti general francoske vojske Toussaint Louverture. Po 12 letih spopadov je sile Napoleona Bonaparteja premagal Louverturejev naslednik Jean-Jacques Dessalines (pozneje cesar Jacques I.), ki je 1. januarja 1804 razglasil suverenost Haitija – prvi neodvisni narod Latinske Amerike in Karibov, drugi Amerike, prva država, ki je odpravila suženjstvo, in edina država v zgodovini, ustanovljena z uspešnim uporom sužnjev. Poleg Alexandra Pétiona, prvega predsednika republike, so bili vsi prvi voditelji Haitija nekdanji sužnji. Po kratkem obdobju, v katerem je bila država razdeljena na dva dela, je predsednik Jean-Pierre Boyer združil državo in nato skušal spraviti celotno Hispaniolo pod nadzor Haitija, kar je sprožilo dolgo vrsto vojn, ki so se končale v 1870-ih, ko je Haiti uradno priznal državo. neodvisnost Dominikanske republike.
Prvo stoletje neodvisnosti Haitija so zaznamovali politična nestabilnost, ostrakizem mednarodne skupnosti in plačilo hromečega dolga Franciji. Politična nestanovitnost in zunanji gospodarski vpliv v državi sta spodbudila ZDA, da so zasedle državo od 1915 do 1934. Po nizu kratkotrajnih predsedstev je François 'Papa Doc' Duvalier leta 1956 prevzel oblast, s čimer se je začelo dolgo obdobje avtokratske vladavine, ki se je nadaljevala. njegovega sina Jean-Clauda 'Baby Doc' Duvalierja, ki je trajal do leta 1986; Za obdobje je bilo značilno državno sankcionirano nasilje nad opozicijo in civilisti, korupcija in gospodarska stagnacija. Po letu 1986 je Haiti začel poskušati vzpostaviti bolj demokratičen politični sistem.
Haiti je ustanovni član Združenih narodov, Organizacije ameriških držav (OAS), Združenja karibskih držav in Mednarodne organizacije frankofonije. Poleg CARICOM je članica Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Skupnosti držav Latinske Amerike in Karibov. Zgodovinsko reven in politično nestabilen ima Haiti najnižji indeks človekovega razvoja v Ameriki. Od preloma v 21. stoletje je država preživela državni udar, ki je povzročil posredovanje ZN, pa tudi katastrofalen potres, v katerem je umrlo več kot 250.000 ljudi. V Wikipediji
-
1
-
2
-
3A statement of the laws of Haiti in matters affecting business in its various aspects and activitiesod Chauvet, Pierre, lawyer of Port-au-Prince, Haiti
Izdano 1947Washington, D.C. : Inter-American Development Commission, c1947.1 online resource (iii, 34 leaves)LLMC Digital
Online dostop -
4Izdano 1828Au Port-au-Prince : Chez C. Descauriet, 18281 online resource (738 p.)“...Haiti...”
Polni tekst
Online dostop -
5Izdano 1828Au Port-au-Prince : Chez C. Descauriet, 18281 online resource (738 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
6Izdano 1901Cap Haïtien, Haïti : Paris : Chez l'auteur ; V. Giard & E. Brière, 1901.1 online resource (122, 127 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
7Izdano 1905[Port-au-Prince] : Impr. H. Amblard, [1905?]1 online resource (4 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
8Izdano 1892Port-au-Prince, Haïti : Paris : Chez l'auteur ; A. Giard & E. Brière, 1892.1 online resource (x, 531 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
9Izdano 1914Paris : Librairie générale de droit & de jurisprudence, 1914.1 online resource (ii, 345 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
10Izdano 1868[Port-au-Prince : s.n., 1868?]1 online resource (14 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
11Izdano 1909Paris : Librairie générale de droit & de jurisprudence, 1909.1 online resource (ii, 347 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
12Izdano 2012Port-au-Prince : [Press nationales d'Haïti], 2012.1 online resource (22 pages)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
13Izdano 1948Port-au-Prince, Haïti : Impr. de l'État, [1948?]1 online resource (240 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
14Izdano 1904Port-au-Prince : Impr. nationale, 1904.1 online resource (14 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
15Izdano 1986Port-au-Prince, Haïti : Éditions Fardin, 1986.1 online resource (2 v. (957 p.))“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
16Izdano 1852Réimprimée au Cap-Haytien : Impr. impériale, 1852.1 online resource (8 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
17Izdano 1860[Port-au-Prince : Impr. nationale, 1860?]1 online resource (58 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
18Izdano 1922Port-au-Prince : [s.n.], 1922.1 online resource (215 p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
19Izdano 1916Port-au-Prince : Imp. Edm. Chenet, 1916.1 online resource (152, [1] p.)“...Haiti...”
LLMC Digital
Online dostop -
20Port-au-Prince : L'Imp. nationale.v. ; 40-48 cm.“...Haiti...”
Newsbank World Newspaper Archive. Subscription required
Online dostop